APDEJT.si

Zaupniki Donalda Trumpa in Vladimirja Putina so izpogajali mirovni načrt za Ukrajino, ki pa se mnogim Ukrajincem zdi kot kapitulacija. ZDA pritiskajo na Ukrajino, da do četrtka sprejme ameriški načrt, medtem ko je Kremelj skeptičen. Evropa načrtu nasprotuje, Trump pa se odziva s silo. Ameriški predsednik naj bi svoj cilj hitre rešitve, naklonjene Putinu, nadomestil s prizadevanji za pravično rešitev. Mirovna prizadevanja doslej so bila neuspešna.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru narodu izjavil, da ne bo izdal interesov svoje države. Opozoril je, da se Ukrajina sooča s težko izbiro glede mirovnega načrta, ki so ga predlagale Združene države. Po besedah Zelenskega Ukrajini grozi, da bo izgubila bodisi svojo dostojanstvo bodisi ključnega partnerja. Zelenski je o mirovnem načrtu govoril z ameriškim podpredsednikom J. D. Vancem. Opozoril je tudi, da bi lahko prišlo do prekinitve odnosov z ZDA, saj je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v izrednem desetminutnem video nagovoru pozval ukrajinske politike, naj »prenehajo s prepiri«. S tem pozivom skuša Zelenski doseči večjo enotnost v državi.

Donald Trump je Ukrajini postavil rok do četrtka za odgovor na ameriški mirovni načrt, ki ga je potrdil tudi Vladimir Putin kot potencialno osnovo za dogovor. Volodimir Zelenski je dejal, da ne bo izdal Ukrajine, predlagal bo alternative in opozoril, da Ukrajina tvega izgubo podpore ZDA. Ameriški general Keith Kellogg, ki naj bi bil naklonjen Ukrajini, ne bo več Trumpov posebni odposlanec za Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru narodu poudaril, da ne bo izdal ukrajinskih interesov v mirovnem procesu pod vodstvom ZDA. Izpostavil je, da se Ukrajina sooča z izjemno težkim obdobjem in da bo storil vse, da bo rezultat tega procesa konec vojne, ne pa konec Ukrajine. Opozoril je na nujnost ohranjanja dostojanstva in svobode Ukrajincev. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zagotovila, da bo Evropa še naprej podpirala Ukrajino, pri čemer je spomnila na dosedanjo pomoč v višini 180 milijard evrov.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Ukrajinski pogajalec Rustem Umerov je izjavil, da Kijev ne bo sprejel dogovorov, ki bi presegli njene rdeče črte, v povezavi z ameriškim mirovnim predlogom, ki nakazuje koncesije Moskvi. Kremelj trdi, da uradnega mirovnega načrta iz Washingtona ni prejel, a poziva Ukrajino k takojšnjim pogajanjem. Nemčija, Francija in Velika Britanija podpirajo prizadevanja za mir, vendar poudarjajo, da mora vsaka rešitev vključevati Kijev in evropske partnerje. Ameriški mediji pa poročajo o načrtu v 28 točkah, ki predvideva ukrajinsko odpoved članstvu v Natu, izgubo ozemlja in zmanjšanje vojske, v zameno pa bi Rusija bila ponovno sprejeta v G8, sankcije pa bi bile odpravljene.

Namestnik slovaškega ministra za obrambo Igor Melicher je v televizijski razpravi izjavil, da bi bilo za Slovaško najboljše, če bi Ukrajina prišla pod popoln vpliv Rusije. Njegova izjava je sprožila kritike opozicije. Ukrajina se od februarja 2022 brani pred rusko agresijo.

Ruske oborožene sile so izvedle en obsežen in šest skupinskih napadov na cilje v Ukrajini med 15. in 21. novembrom. Napadi so bili odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte na ruskem ozemlju. Cilji so bili obrati vojaško-industrijskega kompleksa, energetska infrastruktura, ki jih podpira, transportna infrastruktura, ki jo uporablja ukrajinska vojska, lokacije za sestavljanje in shranjevanje brezpilotnih letalnikov ter začasne baze ukrajinskih formacij, nacionalistov in tujih plačancev.

Pri ruskem napadu z drsečimi bombami na Zaporožje je umrlo pet ljudi. Uničena je bila tržnica v zgodnjih jutranjih urah. Dogodek je del širšega konflikta v Ukrajini, o katerem poročajo v živo.

Ruske sile naj bi napredovale v mestu Kupiansk, ki ga je ukrajinska vojska osvobodila septembra 2022. Medtem se v Mariupolu Ukrajinci prisilno vključujejo v rusko vojsko, kar dokazujejo pričevanja beguncev. Bombardiranje pa je sprožilo val ogorčenja, med drugim tudi pri znanem ukrajinskem nogometašu, ki je rusko dejanje označil za teroristično.

Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, ocenjujoč ga kot nepravičnega in slabega za Kijev, saj bi Ukrajina izgubila ozemlje, se morala odpovedati članstvu v Natu in omejiti svojo vojsko. Pripravljajo protipredlog. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pod močnim pritiskom in se sooča z izgubo ključnega partnerja ali dostojanstva, ter napovedal alternative ameriškemu načrtu, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Plenković je ocenil, da je ameriški načrt izrazito slab in nepravičen.

Kreml je zanikal, da bi se ZDA usklajevale z Rusijo glede 28-točkovnega mirovnega načrta za Ukrajino. EU je napovedala posvetovanja o ameriških predlogih za sporazum o končanju vojne v Ukrajini. Rusija kljub temu grozi s strožjimi zahtevami, če se Kijev ne bo kmalu začel pogajati.

Donald Trump naj bi Zelenskemu postavil rok do 27. novembra za sprejem mirovnega načrta za Ukrajino, ki so ga predlagale ZDA. S tem naj bi ameriški predsednik pritiskal na svojega ukrajinskega kolega.

Pojavile so se podrobnosti o 28-točkovnem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi ga pripravile ZDA. Načrt naj bi predvideval ureditev odnosov med Kijevom, Moskvo in Zahodom, vključno z morebitnim priznanjem zasedenih ozemelj. Ukrajina naj bi prejela varnostna jamstva, sklenjen pa naj bi bil tudi sporazum o nenapadanju med Rusijo, Ukrajino in Evropo. Po načrtu naj bi Kijev Moskvi predal Krim ter regiji Donetsk in Lugansk.

Velika Britanija je pripravila podroben načrt za napotitev svojih vojakov v Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja. Obrambni minister John Healey je v intervjuju za Bloomberg razkril, da je načrt že odobren.

Ruski veleposlanik pri ZN, Vasilij Nebenzja, je na zasedanju Varnostnega sveta ZN izjavil, da je ukrajinski režim v Kijevu navadna koruptivna združba, ki izkorišča vojno za lastno bogatenje s pomočjo denarja zahodnih držav. Ob tem je opozoril na korupcijski škandal, v katerega so vpleteni najvišji ukrajinski uradniki.

Vladimir Putin je izjavil, da bi Trumpov mirovni načrt za Ukrajino lahko služil kot osnova za končno rešitev konflikta. Povedal je, da ima Moskva besedilo načrta in da je o njem razpravljal s Trumpom že poleti v Aljaski. Kljub temu je Putin zagrozil, da bo Rusija zasedla več ukrajinskih ozemelj.

Kremlj je ponovil, da ni uradno prejel ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Dokument naj bi Ukrajini predlagal prepustitev regij Doneck in Lugansk Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelenski načrt zavrača in se pripravlja na predstavitev alternativ. Analiza razkriva, da ameriški načrt, ki ga spodbuja Donald Trump in naj bi bil usklajen z Rusijo, daje prednost ruskim zahtevam.

Ruska vojska je prejela novo serijo večnamenskih lovcev Su-30SM2, opremljenih z najnovejšimi radarskimi sistemi. Združena letalska korporacija (OAK), del družbe Rosteh, je Ministrstvu za obrambo Rusije predala novo serijo teh lovcev, ki so se po navedbah Rosteha izkazali v specialni operaciji v Ukrajini, kjer naj bi uničili več sto zračnih in kopenskih ciljev, vključno s sistemi Patriot. Su-30SM2 imajo izjemne letalske zmogljivosti, sodobno oborožitev in napredne sisteme za radioelektronsko bojevanje.